106-LETNI IVAN BEVK GOST POGOVORNEGA SREČANJA

Kulturno-zgodovinsko društvo Franc Rozman-Stane za Primorsko je v
soboto svoj pogovorni večer s še živečini partizani pripravilo z
Idrijčanom Ivanom Bevkom, partizanom, ki bo ta mesec zaokrožil 106
let življenja. Na pogovoru, ki ga je vodil Jožef Krečič, sta
sodelovala tudi zgodovinarja dr. Božidar Flajšman in dr. Martin
Premk, sicer tudi poslanec v državnem zboru.

Bevk je z živahno besedo zbranim spregovoril kot človek, ki je na lastni koži občutil
številne težke vojne preizkušnje, ob lakoti, mrazu, neskončnih
pohodih in premikih, ob bitkah in žrtvah, ki so padle v boju s sovražniki in
o tovarištvu, ki jih je družilo in reševalo. Preden pa je Ivan
spregovoril, je vstal, pritisnil desnico k sencem in pozdravil tako,
kot so se v vojni partizani-tovariši, tokrat so mu enako odgovorili
obiskovalci.  

Še vedno
jasnih misli in izvrstnega spomina, je zatem zbrane popeljal v čas,
ko se je skupaj z drugimi fanti pridružil uporu proti okupatorjem,
postal član mladinske trojke OF, bil zaprt in zatem zaradi
pomanjkanja dokazov izpuščen, spomladi 1943 odšel v partizane,
kjer je postal borec Južnoprimorskega odreda, zatem Gregorčičeve
brigade, s katero se je udeležil pohoda v Beneško Slovenijo. 

Sodeloval je v bojih na Goriški fronti, po vrnitvi na Cerkljansko pa
je postal komandir čete v Vojkovi brigadi. Od maja 1944 do konca
vojne je bil obveševalni oficir v štabu brigade in 31. divizije.
Bojeval se je v števinih bitkah na Primorskem in na Gorenjskem. S
ponosom pa se spominja prenosa ranjencev iz partizanskih bolnic
Franja in Pavla na Notranjsko. Nujno je, da sporočilo o pomenu
partizanskega boja doseže tudi mlade, je prepričan Bevk.

Bevk kritično gleda
na poskuse razvrednotenja partizanskega boja in teptanje spomina na
vse, kar so pretrpeli partizani in ljudje med drugo svetovno vojno. V
nadaljevanju pogovora sta spregovorila tudi oba zgodovinarja. Dr.
Flajšman se je osredotočil na množično sodelovanje zdravnikov in
študentov medicine v partizanih ter na delovanje dr. Pavle Jerine
Lah. Dr. Premk pa je orisal zgodovinske razloge za to, da na
Primorskem tedaj ni bilo toliko kolaborantov in organiziranih
kolaboracijskih skupin kot drugod na Slovenskem. 

Udeleženci so si
bili edini, da je tudi s tovrstnimi pogovori pomembno spregovoriti
mlajšim generacijam, kako so s krvjo izborili svobodo in mir.  

Metka Rupnik