UČILI SO SE SKRBETI ZA OSEBNE FINANCE

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:8.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:107%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,sans-serif;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:”Times New Roman”;
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;
mso-fareast-language:EN-US;}

Ljudska univerza Nova Gorica je v minulem tednu predstavila rezultate
projekta »Finančno pismeni – finančno varni«, ki se je leto in pol
izvajal tudi na Goriškem in v Posočju, šlo pa je za brezplačne neformalne in
javnoveljavne programe za krepitev finančne pismenosti in odpornosti odraslih.

Cilj programa je bil finančno izobraziti odraslo populacijo, je povedala Polona Konjedic iz Ljudske univerze Nova Gorica, ki je bil vodilni partner v konzorciju petih partnerjev.

Skupno so za izvedbo programa prejeli dobrih 405 tisoč evrov, izobraževali pa so na področju obvladovanja in načrtovanja osebnih in družinskih financ, zadolževanja, varčevanja za prihodnost ter poznavanja nevarnosti in preventivnega ravnanja pred zlorabami in prevarami. 

Vključenih je bilo okrog 500 posameznikov, več kot 400 jih je programe uspešno zaključilo, kar pomeni, da so se udeležili vsaj 80 % ur. Med udeleženci so prevladovale ženske, stare od 30 do 45 let, najmanj je bilo najmlajših odraslih do 17 let, malo je bilo tudi moških in žensk starih do 29 let. 

Udeležencem so ponujali štiri krajše 50-urne in tri daljše, 105-urne programe, odziv je bil zadovoljiv, je povedala Polona Konjedic, s katero smo ob tej priložnosti na kratko poklepetali: 

• play_arrow

  POGOVOR: Polona Konjedic avdio

Kakor je dejala Polona Konjedic, so med tečajem ugotovili, da Slovenci veliko varčujejo, vendar predvsem v gotovini ali na bančnih računih. Veliko ljudi se boji investiranja, je nezaupljivih do finančnih trgov in svoj denar raje pušča na banki.

Pozitivna posledica projekta pa je bila večja samozavest udeležencev pri odločanju o financah, je dejala.

Premoženjski svetovalec Pavel Rihtaršič je dejal, da na področju osebnih financ ni pomemben le načrt upravljanja s premoženjem, temveč tudi analiza stanja (stanje na osebnem računu, dolgovi ipd.) ter prihodkov in odhodkov, višek pa naj bo razdeljen med nepremičnine, vrednostne papirje in likvidno premoženje.

Premoženje je treba tudi upravljati, je dejal Rihtaršič, ki poudarja, da osebne finance niso zgolj številka, temveč tudi osebna varnost in varnost vseh bližnjih. Najpogostejša napaka na tem področju je neaktivnost, je dejal. 

Poudaril je še, da tveganje obstaja pri vseh oblikah premoženja in da popolne varnosti ni. Tvegano je lahko tako hranjenje gotovine kot tudi vlaganje v delnice ali kriptovalute. Zato meni, da se ljudje ne bi smeli izogibati odločanju samo zaradi strahu, ampak bi morali svoje finance premišljeno upravljati in se zavedati, da je tveganje del vsake finančne odločitve.
Primož Božič

FOTO: Zaključna prireditev. Vir: FB stran LUNG